Na portalu AEC Magazine je bil objavljen zanimiv članek z naslovom “The agentic future of BIM”, ki raziskuje, kako bi lahko umetna inteligenca v prihodnjih letih temeljito spremenila način projektiranja v AEC industriji.
Današnji BIM procesi še vedno večinoma temeljijo na ročnem modeliranju geometrije. Arhitekti, gradbeniki in drugi projektanti ustvarijo digitalni model stavbe, nato pa sledijo različne analize – od statike do energetskih simulacij. Takšen proces pogosto poteka zaporedno, kar pomeni, da se pomembne odločitve sprejemajo relativno pozno v projektu.
V članku avtor predstavi koncept t. i. agentic BIM, kjer pomembno vlogo prevzamejo inteligentni programski agenti. Namesto da projektant ročno modelira vse elemente, bi lahko prvo definiral predvsem cilje, pravila, omejitve in zahteve projekta. Programska oprema pa bi na tej osnovi samodejno z generirala in optimizirala različne projektne rešitve.
Tak pristop odpira nove možnosti za projektiranje. Digitalni model ne bi bil več zgolj statična predstavitev stavbe, temveč aktivni sistem, ki lahko generira alternative, preverja skladnost z zahtevami in optimizira projekt glede na različne kriterije – na primer konstrukcijsko učinkovitost, energetsko porabo, stroške ali vpliv na okolje.
Pomembna prednost takšnega pristopa je tudi tesnejša integracija različnih disciplin. Arhitekturne, konstrukcijske in MEP analize bi se lahko izvajale sočasno z razvojem modela, namesto da sledijo šele po končanem modeliranju. To bi lahko bistveno zmanjšalo število kasnejših sprememb in izboljšalo kakovost projektnih rešitev.
Vloga projektantov se pri tem ne bi zmanjšala, temveč bi se spremenila. Arhitekti in inženirji bi se lahko bolj osredotočili na definiranje ciljev projekta, vrednotenje različnih variant in sprejemanje ključnih odločitev, medtem ko bi programska oprema prevzela večji del iteracij, analiz in optimizacije.
Takšni pristopi se že pojavljajo v različnih raziskovalnih in razvojnih projektih ter nakazujejo, da bi se lahko BIM v prihodnosti razvil iz predvsem modelirnega orodja v inteligentno projektno platformo.
Čeprav je tak razvoj še v začetni fazi, kaže smer, v katero se lahko razvija digitalno projektiranje: proti bolj povezanim, avtomatiziranim in podatkovno podprtim procesom, kjer BIM model postane osrednji element za analizo, simulacijo in optimizacijo stavb.
Celoten članek si lahko preberete na portalu AEC Magazine.
